Pravica do odklopa je bila uzakonjena lani novembra s sprejemom novele Zakona o delovnih razmerjih (novela ZDR-1D). Delavcu uzakonjena pravica daje možnost, da delodajalec ne posega v njegov prosti čas v času dnevnega ali tedenskega počitka, izrabe letnega dopusta ali druge upravičene odsotnosti z dela. Delodajalci morajo ustrezne ukrepe glede pravice do odklopa sprejeti do 16. novembra 2024.
Novela ZDR-1D določa, da se ukrepi, ki jih mora sprejeti delodajalec, določijo s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Če ti niso določeni na tak način, se določijo s kolektivno pogodbo ožje ravni. Če pri delodajalcu ni sindikata, mora delodajalec predlog ukrepov pred sprejetjem posredovati v mnenje svetu delavcev oziroma delavskem zaupniku, pred sprejetjem ukrepov pa mora delodajalec posredovano mnenje obravnavati in se do njega opredeliti. Določitev konkretnih ukrepov za ustrezno zagotovitev pravice do odklopa je tako prepuščena ureditvi v avtonomnem aktu (kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, kolektivni pogodbi ožje ravni oziroma splošnem aktu delodajalca), kjer se bodo ustrezni ukrepi določili, upoštevaje posebnosti določene dejavnosti, organizacije delovnega procesa ipd.
Pravica do odklopa pomeni, da delavec v času izrabe pravice do počitka oziroma upravičenih odsotnosti z dela v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo oziroma splošnim aktom ne bo na razpolago delodajalcu, hkrati pa tudi obveznost, da z namenom konkretizacije te pravice delodajalec sprejme ustrezne ukrepe. V skladu z namenom pravice do letnega dopusta mora biti delavcu zagotovljeno, da ima na voljo obdobje za počitek, da se spočije od izvajanja nalog, ki jih ima na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Pravica do odklopa pa delodajalca dodatno zavezuje, da delavcu z ustrezno sprejetimi ukrepi zagotovi, da v dogovorjenem času izrabe letnega dopusta ne bo na razpolago delodajalcu.
Vir in primeri: SPIRIT
Resolucija Evropskega parlamenta (z dne 21.1.2021)
