Svetovalni članek – avtorica: Emilija Bratož, svetovalka SPOT JV Slovenija, 12. 11. 2026
Slovenska podjetja vstopajo v obdobje pomembnih sprememb na področju izdajanja in prejemanja računov. Zakon o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED), objavljen v Uradnem listu RS, št. 85/2025, določa, da bo od 1. januarja 2028 med poslovnimi subjekti obvezna izmenjava e-računov. To pomeni, da bodo morali podjetja, samostojni podjetniki in drugi poslovni subjekti medsebojno poslovanje prilagoditi novemu načinu izmenjave računov. Čeprav se do leta 2028 zdi še daleč, izkušnje kažejo, da so pravočasne priprave ključne za nemoten prehod. Še posebej to velja za mikro in mala podjetja, ki pogosto nimajo lastnih IT-oddelkov ali strokovnjakov za digitalizacijo poslovanja.
E-račun ni PDF
Ko govorimo o e-računih, se pogosto pojavi zmotno prepričanje, da gre za račun v PDF-obliki, poslan po elektronski pošti. Vendar to ne drži. E-račun je strukturiran elektronski dokument v standardizirani obliki, običajno XML, ki ga lahko informacijski sistemi samodejno obdelujejo brez ročnega prepisovanja podatkov. To pomeni, da se podatki z računa lahko samodejno prenesejo v poslovni ali računovodski program, kar zmanjšuje možnost napak in bistveno pohitri obdelavo dokumentov.
Glavne značilnosti e-računa:
- vsebuje vse podatke, ki jih mora imeti račun v skladu z zakonodajo,
- je zapisan v strojno berljivi obliki (XML),
- omogoča avtomatizirano izmenjavo med različnimi informacijskimi sistemi,
- pošilja se prek varnih elektronskih poti (ne po e-pošti, razen ko je prejemnik potrošnik).
- je enakovreden papirnemu računu z vidika davčne in računovodske veljavnosti.
Prednosti takšnega načina poslovanja so očitne: manj administrativnega dela, hitrejša izmenjava podatkov, učinkovitejše računovodstvo ter boljša sledljivost dokumentacije. Hkrati se zmanjšajo stroški tiskanja, pošiljanja in arhiviranja.
Kako bo potekala izmenjava e-računov?
E-računi se ne bodo pošiljali po običajni elektronski pošti, kot to danes pogosto počnemo s PDF-prilogami. Zakon predvideva decentraliziran sistem izmenjave prek varnih elektronskih poti.
Podjetja bodo lahko e-račune izmenjevala prek ponudnikov e-poti, z lastnimi sistemi za neposredno izmenjavo, prek mednarodnega omrežja PEPPOL ali z uporabo brezplačne aplikacije miniBlagajna, ki bo namenjena predvsem subjektom z manjšim obsegom poslovanja.
Pomembno je poudariti, da izmenjava e-računov med poslovnimi subjekti sama po sebi ne pomeni pošiljanja računov FURS in ne predstavlja davčnega potrjevanja računov. E-račun bo poslan neposredno prejemniku po izbrani elektronski poti, ne pa avtomatično tudi davčnemu organu. ZIERDED ureja predvsem obliko računa in način njegove izmenjave med poslovnimi subjekti, medtem ko se pravila davčnega potrjevanja računov še naprej izvajajo po Zakonu o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR).
Kaj e-račun pomeni za mala podjetja?
Za številna mikro in mala podjetja bo to ena pomembnejših digitalnih prilagoditev v prihodnjih letih. Na eni strani bodo potrebne določene organizacijske in tehnične prilagoditve, na drugi strani pa lahko podjetja pričakujejo tudi konkretne koristi.
Podatkov ne bo več treba prepisovati, računovodski postopki bodo hitrejši, manj bo administrativnih napak, lažja pa bo tudi elektronska hramba dokumentacije. Vse to lahko pomeni precejšen prihranek časa, ki ga bodo podjetniki lahko namenili svoji osnovni dejavnosti.
Seveda pa prehod ne bo potekal sam od sebe. Marsikatero podjetje bo moralo nadgraditi poslovni program, prilagoditi notranje postopke in zaposlene seznaniti z novimi načini dela. Potrebne bodo tudi nekatere organizacijske spremembe in tesnejše sodelovanje z računovodskim servisom. Izkušnje kažejo, da največ težav nastane tam, kjer podjetja s pripravami odlašajo do zadnjega trenutka.
Prav zato je smiselno začeti s pripravami že danes.
Kako pripraviti načrt prehoda?
Prvi korak je vedno pregled trenutnega stanja. Podjetje naj preveri, kako danes izdaja in prejema račune, katere programe uporablja in kako poteka sodelovanje z računovodskim servisom. Šele ko je stanje jasno, je mogoče oceniti, kaj bo treba spremeniti.
Naslednji korak je pogovor s ponudnikom programske opreme. Pomembno je preveriti, ali obstoječi program že podpira izdajanje in prejemanje e-računov ter kakšne nadgradnje bodo potrebne. Pri tem naj podjetje preveri tudi predvidene stroške in čas izvedbe.
Zelo pomembno je tudi sodelovanje z računovodskim servisom. Marsikateri računovodski servis že uporablja rešitve za elektronsko izmenjavo dokumentov in lahko podjetju pomaga pri izbiri najprimernejše poti. Skupaj je smiselno določiti, kako bodo računi krožili med podjetjem in računovodstvom, kdo bo odgovoren za posamezne postopke ter kako bo urejena elektronska hramba dokumentacije.
Koristno je pripraviti tudi časovni načrt. V prvem mesecu lahko podjetje opravi pregled trenutnega stanja in se posvetuje z računovodstvom. Drugi mesec je primeren za izbiro rešitve in izvedbo potrebnih nadgradenj. Tretji mesec naj bo namenjen testiranju, odpravljanju morebitnih težav in usposabljanju zaposlenih. Šele nato naj sledi redna uporaba e-računov v vsakodnevnem poslovanju.
Posebno pozornost je treba nameniti usposabljanju zaposlenih. Tudi najboljša tehnologija ne bo učinkovita, če uporabniki ne vedo, kako jo uporabljati. Zaposleni morajo poznati postopek izdaje e-računa, preverjanje pravilnosti podatkov, ravnanje v primeru napak ter pravila elektronskega arhiviranja dokumentacije. Že kratko interno usposabljanje lahko prepreči številne nevšečnosti.
Po uvedbi pa se delo še ne konča. Podjetja naj redno spremljajo delovanje sistema, število zavrnjenih računov, morebitne tehnične težave in čas obdelave dokumentov. Prav tako je dobro prisluhniti zaposlenim in računovodstvu, saj lahko njihove izkušnje pomagajo pri nadaljnjih izboljšavah.
E-računi kot priložnost, ne le obveznost
Veliko podjetij na e-račune še vedno gleda kot na zgolj tehnično spremembo. V resnici pa gre za spremembo celotnega procesa, od izdaje in prejema računa do njegovega knjiženja in arhiviranja.
Prav zato ni dovolj zgolj nakup nove programske opreme. Uspešen prehod zahteva pregled delovnih postopkov, jasno določitev odgovornosti in dobro sodelovanje vseh vključenih. Podjetja, ki bodo s pripravami začela pravočasno, bodo spremembo izvedla bistveno lažje in z manj stroški. Čeprav bodo e-računi za številna mikro in mala podjetja sprva pomenili dodatno prilagajanje, dolgoročno prinašajo številne koristi.
Podjetniki, ki bodo na spremembe gledali kot na priložnost za posodobitev poslovanja, bodo od prehoda pridobili največ. Namesto še ene administrativne obveznosti lahko e-računi postanejo pomemben korak k učinkovitejšemu, bolj urejenemu in digitalno podprtemu poslovanju.
Avtorica: Emilija Bratož, SPOT JV Slovenija







