Že 20. 5. 2023 pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A), uporabljati pa se bo začel 6 mesecev po uveljavitvi, to je z 20. 11. 2023. Ne glede na to, da je večina zahtev obstoječih, pa nove prinašajo nemalo praktičnih in birokratskih težav, saj ne morejo biti enotno obravnavane v vseh sektorjih.
1. Večina sprememb se nanaša na evidenco o izrabi delovnega časa, v katero bo z 20.11.2023 potrebno vpisovati dodatnih 5 vrst podatkov (od št. 8 do št. 12), in sicer:
- podatke o številu ur
- skupno število opravljenih delovnih ur s polnim delovnim časom in s krajšim delovnim časom od polnega z oznako vrste opravljenega delovnega časa
- opravljene ure v času nadurnega dela
- neopravljene ure, za katere se prejema nadomestilo plače iz sredstev delodajalca z oznako vrste nadomestila
- neopravljene ure, za katere s prejema nadomestilo plače v breme drugih organizacij ali delodajalcev in organov z oznako vrste nadomestila
- neopravljene ure, za katere se ne prejema nadomestila plače in
- število ur pri delih na delovnem mestu, za katera se šteje zavarovalna doba s povečanjem oziroma na katerih je obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje z oznako vrste statusa
- čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela
- izraba in obseg izrabe odmora med delovnim časom
- opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa
- opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
- vpis tekočega seštevka ur v tednu, mesecu oz. letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa (delodajalec, ki evidenco delovnega časa vodi ročno, bo lahko podatek vpisoval tedensko).
2. Največ vprašanj se poraja v zvezi z beleženjem izrabe in obsega izrabe odmora med delovnim časom, pri čemer pojasnjujemo, da se bo beležilo zgolj dejstvo, ali je bil odmor izrabljen (DA/NE) in obseg, v katerem je bil izrabljen (npr. 30 minut). Beleženje ure nastopa in ure končanja odmora torej ni potrebno. Prav tako se bo način beleženja odmora prepuščal delodajalcem, torej ni nujno, da se čas izrabe vpiše neposredno ob izrabi odmora za vsak dan sproti, lahko je izraba odmora vpisana tudi vnaprej, če se npr. čas odmora pri delodajalcu izrablja konstantno ob vnaprej točno določenem času (delodajalec bo torej lahko že za cel teden ali mesec vnaprej v evidenco vpisal, da je bil odmor izrabljen npr. v trajanju 30 minut).
3. V zvezi z vpisom opravljenih ur v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa opozarjamo, da je bilo doslej potrebno posebej vpisovati le podatek o opravljenih nadurah, po novem pa bo potrebno ločeno vpisovati vse ure, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa. Gre zlasti za ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo, poleg seveda že sedaj obveznega podatka o nadurnem delu.
4. Posebno pozornost je potrebno nameniti tudi obveznostim delodajalca na področju obveščanja delavca o evidenci o izrabi delovnega časa, in sicer:
- pisno bo potrebno obvestiti delavca o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec, in sicer do konca plačilnega dne, pri čemer se bo pisno obvestilo lahko poslalo tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec (ne pa na privatni e-naslov delavca!). Za obveznost seznanitve se bo štel tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec, pri čemer se mora pravica uresničevati brez prisotnosti delodajalca.
Pri plači za mesec november 2023 bo torej ta obveznost že veljala, kar pomeni, da bo delodajalec moral delavcu skupaj s plačilno listo vročiti tudi izpis iz evidence o izrabi delovnega časa za mesec november 2023, v kolikor ne bo izkoriščena katera izmed zgoraj omenjenih možnosti (pošiljanje na službeni e-naslov ali neposreden e-dostop delavca do evidence).
- delavec bo enkrat tedensko od delodajalca lahko zahteval, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa, pri čemer se bo za obveznost seznanitve štel tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec.
5.Trenutno v zvezi s hrambo evidenc niso povezane nikakršne posebne zahteve, od 20.11.2023 dalje pa se obeta pomembna novost – delodajalec bo moral na sedežu oziroma kraju opravljanja dela hraniti evidenco o izrabi delovnega časa in dokumentacijo, na podlagi katere se v evidenco o izrabi delovnega časa vpisujejo podatki. Ta določba bo prinesla vrsto neprijetnosti delodajalcem, pri katerih se delo vsaj deloma opravlja terensko, od doma ipd. V vsakem primeru je potrebno razumeti, da se okoliščine in organizacija dela pri posameznem delodajalcu razlikujejo, kar bodo morali upoštevati tudi inšpektorji pri inšpekcijskih pregledih. Menim, da je zdravorazumsko gledano potrebno slediti razlagi, da se na kraju opravljanja dela ne more voditi popolna evidenca o izrabi delovnega časa za pretekla obdobja oz. niti za tekoči mesec in bi tako morala zadoščati poenostavljena evidenca o izrabi delovnega časa za tekoči teden oz. morebiti tudi za tekoči dan (vpis ure prihoda in koriščenja malice, v kolikor je že bila koriščena). Kako bodo v praksi ravnali inšpektorji, pa bo pokazala praksa.
Vir: BLOG OZS (avt. Nina Ličar)
Primer evidenčnega lista najdete na spletni strani vzorcev.
V decembru organiziramo seminar na temo vodenja evidenc in sprememb zakona. Vabljeni k udeležbi, da boste izvedeli več o novostih in dobili praktične napotke, hkrati pa bomo zaključke razprave v zvezi z izpostavljeno problematiko sporočili na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
