V Uradnem listu RS št. 5/2024 z dne 31. 1. 2025 je bil objavljen znesek minimalne plače za delo s polnim delovnim časom. Minimalna plača za leto 2025 znaša 1.277,72 eurov.

V nadaljevanju podajamo odgovore na najpogostejša vprašanja zavezancev.

Ali je potrebno zaradi dviga minimalne plače skleniti anekse k pogodbi?

Zaradi dviga zneska minimalne plače za leto 2025 ni potrebno sklepati novih pogodb oziroma aneksov k pogodbi o zaposlitvi. Kar pa ne pomeni da delavec, če bo delal polni delovni čas, ni upravičen do plačila za delo v višini nove minimalne plače. 

Ali se dodatek za delovno dobo všteva v znesek minimalne plače?

Ne. Skladno z določbami Zakona o minimalni plači se dodatki, določeni z zakoni in drugimi predpisi ter s kolektivnimi pogodbami, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost, dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi, ne vštevajo v minimalno plačo.

Osnovna plača delavca po pogodbi o zaposlitvi znaša 800 eurov. Delavcu ne pripada dodatek za delovno dobo, niti ni upravičen do drugih dodatkov, ki bi izhajali iz narave dela. Kakšno plačo mora prejeti delavec, če je delo opravljal v polnem delovnem času cel mesec?

Delavec, ki dela polni delovni čas mora prejeti plačo najmanj v višini minimalne plače, zato delodajalec obračuna razliko do minimalne plače v višini 477,72 eurov.

Delavec prejema plačo v višini minimalne plače. Do dodatkov ni upravičen. Ali se prispevki za socialno varnost obračunajo od zneska minimalne plače, to je 1.277,72 eurov?

Ne. Prispevki se obračunajo od najnižje zavarovalne osnove, ki znaša 60% povprečne letne plače zaposlenih v RS za preteklo leto. Za izplačila od 1. 3. 2025 do 28. 2. 2026 se prispevki za socialno varnost obračunajo najmanj od zneska 1.436,95 eurov.

Delavec je bil cel mesec bolniško odsoten (v breme delodajalca). Ali je nadomestilo plače delavca lahko nižje od minimalne plače?

Delavcu za čas bolniške odsotnosti pripada nadomestilo plače v velikosti 80 % njegove plače v preteklem mesecu za polni delovni čas (137/8 ZDR-1). Do zneska minimalne plače je delavec upravičen le, če cel mesec dela s polnim delovnim časom. V primeru opravičene odsotnosti, ko nadomestilo plače znaša manj kot 100 %, je izplačilo lahko nižje od minimalne plače. Delodajalcu ni potrebno obračunati razlike do minimalne plače.

Delavec ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za krajši delovni čas 20 ur/teden. Ali je upravičen do minimalne plače, če je delo opravljal cel mesec?

Delavec, ki dela krajši delovni čas, je upravičen do sorazmernega dela minimalne plače. Sorazmerni del minimalne plače izračunamo na način, da minimalno plačo delimo s polnim delovnim časom (40 ur/teden) in množimo s časom, za katerega ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi.

Vir: OZS