V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) so zaskrbljeni in opozarjajo na posledice napovedanega 16 odstotnega dviga minimalne plače. Takšne odločitve brez davčnih razbremenitev so za malo gospodarstvo preveliko breme in slabijo konkurenčnost slovenskih obrtnikov in podjetnikov ter povečujejo tveganje za sprožitev inflacijske spirale.

V OZS poudarjajo, da podjetniki podpirajo višji standard zaposlenih, vendar mora biti vsak dvig plač povezan z rastjo produktivnosti in razbremenitvijo stroškov dela s strani države. Obrtniki in podjetniki si želijo zadovoljnih in dobro plačanih delavcev, saj so ti ključni za uspeh vsakega podjetja. Vendar pa menijo, da zgolj zviševanje minimalne plače brez upoštevanja realnih zmožnosti gospodarstva povzroča resno in dolgotrajno škodo.

Ključni poudarki OZS

Inflacijska spirala in višje cene za vse: Dvig stroškov dela brez razbremenitev pomeni neposreden pritisk na rast cen. Dražje ne bodo le storitve obrtnikov in podjetnikov, temveč tudi javne storitve, saj se višji stroški neizogibno prelijejo v celotno gospodarstvo. To povečuje inflacijske pritiske, ki jih na koncu občutijo vsi državljani.

Plačna uravnilovka demotivira kadre: Minimalna plača se vse bolj približuje povprečni, kar povzroča nezadovoljstvo pri strokovnem kadru. Podjetniki težko sledijo temu tempu s sorazmernim dvigom vseh ostalih plač, kar vodi v nezadovoljstvo v kolektivih.

Izguba konkurenčnosti: Slovenska podjetja na tujih trgih težko tekmujejo s podjetji iz držav, kjer je davčna obremenitev dela nižja. Ob tem OZS opozarja, da nekatere panoge teh dodatnih stroškov sploh ne bodo mogle več prenesti v višje cene, kar lahko vodi v zmanjševanje obsega poslovanja, odpuščanja ali celo zapiranje podjetij.

Pri teh poudarkih nas podpirajo vse ocene kompetentih ekomomistov.

Država mora začeti pri sebi

Država ima prostor za ukrepanje. Razbremenitev vseh plač bi po ocenah znašala približno 800 milijonov evrov, medtem ko je država samo za dvig plač v javnem sektorju namenila več kot 2 milijardi evrov. Ob rekordnih javnofinančnih prihodkih država absolutno troši preveč. Razbremenitev plač je mogoča bodisi z varčevalnimi ukrepi bodisi s tem, da država začne najprej varčevati pri sebi.

Dejstva o minimalni plači

Minimalna neto plača bi bila že v preteklem letu 1.022 evrov, če ne bi ukrepi te vlade – spremembe dohodninske zakonodaje, uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo ter obvezni prispevek za dopolnilno zdravstveno zavarovanje – to plačo znižali na približno 870 evrov.

Poziv k rešitvam

Namesto populističnih ukrepov potrebujemo stabilno in predvidljivo poslovno okolje. OZS zahteva takojšnjo prevetritev davčne zakonodaje, ki bo omogočila, da od višje bruto plače delavcu ostane več, podjetju pa ostane dovolj sredstev za nujne investicije in razvoj.

»Slovenski obrtniki in mali podjetniki nismo tisti, ki bi želeli nizke plače – ravno nasprotno, dobrega delavca želimo pošteno nagraditi. A vsak dodaten strošek, brez razbremenitve s strani države, pomeni manj denarja za razvoj in večje tveganje za obstoj podjetij,« poudarja vodstvo OZS.

OZS poziva vlado, da namesto enostranskih odločitev prisluhne glasu gospodarstva in pripravi ukrepe, ki bodo dejansko razbremenili stroške dela in omogočili dolgoročno vzdržno rast plač za vse zaposlene. Potrebujemo stabilno, predvidljivo in vzdržno poslovno okolje, ki bo omogočalo dolgoročno rast plač brez poglabljanja inflacije in brez ogrožanja delovnih mest.

Vir: OZS in izjava predsednika (video)