V Uradnem listu RS št. 46/2023 je bila  21. aprila 2023, po 4 letih, objavljena težko pričakovana nova Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo KPOP 2023 (v nadaljevanju KPOP). Sklenila sta jo Sindikat obrti in podjetništva Slovenije kot predstavnik delavcev in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (v nadaljevanju ZDOPS) kot predstavnik delodajalcev.

Za koga velja nova KPOP?

Iz 4. člena te KPOP, ki opredeljuje stvarno veljavnost, izhaja, da velja za delodajalce, ki so člani pogodbene stranke in ki kot glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost po Uredbi o obrtnih dejavnostih in listi dejavnosti, ki se po Obrtnem zakonu običajno opravljajo na obrtni način.

Glede na to, da je KPOP kot predstavnik delodajalcev sklenil ZDOPS, to pomeni, da trenutno velja le za tiste delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost in so člani ZDOPS, ne pa tudi tistih delodajalcev, ki so zgolj člani OZS, čeprav tudi opravljajo obrtno dejavnost kot svojo glavno dejavnost. Če je delodajalec član obeh omenjenih delodajalskih združenj, seveda KPOP velja tudi zanj. Takšna ureditev je odraz značilnosti Zakona o kolektivnih pogodbah. Le-ta določa, da na podlagi načela splošne veljavnosti posamezna kolektivna pogodba velja le za tiste delodajalce, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo eno od dejavnosti, ki jo pokriva stvarna veljavnost posamezne kolektivne pogodbe, toda le pod pogojem, če je delodajalec član delodajalske asociacije, ki je sklenila to kolektivno pogodbo.

Kaj naj stori delodajalec, član OZS, ki kot svojo glavno dejavnost opravlja obrtno dejavnost in si želi uporabljati KPOP? 

Ena od možnosti je vsekakor ta, da se včlani v ZDOPS. S tem bo KP OP zanj postala zavezujoča in to tako glede določb 2. kot tudi 3. odst. 9. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Kot pojasnjeno že v prejšnji številki Obrtnik, obstaja splošno znano načelo, da je v kolektivni pogodbi praviloma več pravic kot v zakonu (načelo in favorem), kar se odraža v 2. odst. 9. člena ZDR-1. Le-ta določa, da se lahko s pogodbo o zaposlitvi oziroma s kolektivno pogodbo določijo pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih določa ta zakon. Nujno pa je potrebno poznati tudi določbo 3. odst. 9. člena ZDR-1, ki določa, da se v primerih iz 33., 54., 59., 94., 120., 132., 144., 158., 172. in 222. člena tega zakona, s kolektivno pogodbo lahko določi tudi drugače, kar konkretno pomeni tudi manj ugodno za delavca (načelo in peius).

To da je manj ugodno za delavce, hkrati pomeni, da je bolj ugodno za delodajalce. Temu zakonskemu dovolilu, da je v kolektivni pogodbi lahko tudi manj pravic kot v zakonu, je sledila tudi KPOP.

Če gre za člana OZS, ki opravlja obrtno dejavnost in se ne želi včlaniti v ZDOPS, se nova KPOP lahko uporabi kot primerljiva. Da bo temu tako, naj se ob novem zaposlovanju v preambulo pogodbe o zaposlitvi poleg ZDR-1 navede tudi KPOP, za že zaposlene pa naj se sklene aneks k obstoječim pogodbam o zaposlitvi in se v preambuli enako kot prej opisano navede, da se poleg ZDR-1 uporablja še KPOP. Zgolj za vsak slučaj opozarjam, da je aneks veljaven le v kolikor se z njim strinjata obe pogodbeni stranki, tako delodajalec kot tudi delavec. Po večinskem mnenju stroke v takem primeru uporabe primerljive kolektivne pogodbe pride v poštev le 2. odst. 9. člena ZDR-1.

S tem, ko bi nova KPOP za delodajalca veljala bodisi kot zavezujoča, bodisi  kot primerljiva, odpade nevarnost, da bi delavec lahko v sodnem sporu uspel uveljaviti povračilo stroškov v zvezi z delom v višini kot jih določa davčna uredba, v povezavi s sodbo Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 26/2022, o čemer sem opozoril v prejšnji reviji Obrtnik/Podjetnik.

Naj za konec tega prispevka pojasnim, da je stara KPOP imela zadnja leta status razširjene veljavnosti, ki pa ga nova KPOP nima in ga skoraj zagotovo tudi ne bo mogla pridobiti. V kolikor bi ga morda le pridobila,  bi potem KPOP veljala za vse delodajalce, ki kot svojo glavno dejavnost opravljajo obrtno dejavnost, ne glede na dejstvo ali bi bil delodajalec morda član OZS, ZDOPS-a, GZS, ZDS, TZS kot tudi v primeru, če ne bi bil član nobene delodajalske asociacije, kar je praktično vsekakor možno glede na dejstvo, da je članstvo že kar nekaj zadnjih let na prostovoljni osnovi pri vseh delodajalskih asociacijah!

Obstaja pa kar nekaj panožnih kolektivnih pogodb, ki imajo status razširjene veljavnosti in so že sedaj uporabne in zavezujoče tudi za naše člane. Takšen status imajo npr. Kolektivna pogodba za kovinsko industrijo, Kolektivna pogodba kovinskih materialov in livarn, Kolektivna pogodba za cestni potniški promet, Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine in še nekaj drugih. Nekatere panožne kolektivne pogodbe pa imajo le delno razširjeno veljavnost. V primeru, da posameznega delodajalca zavezuje nova KPOP in tudi panožna KP s statusom razširjene veljavnosti, potem mora načeloma upoštevati obe, toda v konkretnem primeru uporabiti tisto, ki daje delavcu več pravic. Tako bi se lahko zgodilo, da bi bila npr. za odmero dopusta zavezujoča KPOP, za odmero jubilejne nagrade pa panožna KP.

Ta dvojnost pri ugotavljanju delavčeve večje pravice zagotovo pomeni precejšnje dodatno breme za kadrovsko službo, toda hkrati tudi zagotavlja pravno varnost pred morebitnim obiskom inšpektorja in/ali tožbo delavca. Ena od letošnjih Zahtev slovenske obrti in podjetništva glasi tudi na to temo in sicer predlagamo, da naj v takih primerih delodajalca zavezuje le ena kolektivna pogodba dejavnosti, o čemer naj bi se delodajalec z delavcem v pogodbi o zaposlitvi dogovoril, katero bosta uporabljala.

Spletni seminar s predstavitvijo bo 5.5.2023. Več informacij in prijava: https://ooz-novomesto.si/ooznmsseminarji/10117/ 

Vir:  Dušan Bavec, univ. dipl. prav., svetovalec SC OZS