Slovenska mikro in mala podjetja morajo pri poslovanju z davčnimi zavezanci v Evropski uniji pridobiti posebno identifikacijsko številko za DDV, čeprav v Sloveniji niso zavezanci za DDV.

Gre za t. i. atipično identifikacijo za DDV, ki omogoča zakonito izdajanje računov brez slovenskega DDV, poročanje v sistem VIES in pravilno obravnavo čezmejnih transakcij. FURS jo na podlagi vloge za identifikacijo za DDV dodeli slovenskim davčnim zavezancem, kadar opravljajo storitve ali prodajo blaga davčnemu zavezancu v drugi državi EU, in jo potrebujejo izključno za identifikacijo v sistemu DDV (VIES), čeprav niso identificirani za DDV v Sloveniji.

Zakaj se pridobi atipična identifikacija za DDV?

Ker EU pravila zahtevajo, da je vsaka oseba, ki opravlja obdavčljive storitve ali dobave znotraj EU, identificirana z ID za DDV, tudi če v svoji državi:

• ni zavezana za DDV,
• ne presega praga 50.000 EUR,
• ne želi postati polni zavezanec za DDV.

Podjetje mora pridobiti ID za DDV, kadar opravlja transakcije, ki so po pravilih EU obdavčene v drugi državi članici ali zahtevajo identifikacijo v sistemu VIES. Najpogostejši primeri so:

• Opravljanje storitev davčnemu zavezancu v EU (npr. svetovanje, IT, oblikovanje, prevajanje, izobraževanja). Kraj obdavčitve je država naročnika, zato mora slovensko podjetje izdati račun brez DDV in ga poročati v VIES.
• Prodaja blaga davčnemu zavezancu v EU (dobava blaga iz Slovenije v drugo državo članico). Za oprostitev DDV pri dobavi znotraj EU mora imeti podjetje ID za DDV.
• Prejem storitev iz EU (npr. oglaševanje, spletne storitve, licenčnine, digitalne platforme). Podjetje mora obračunati t. i. »reverse charge« in za to potrebuje ID za DDV.
• Udeležba v EU shemah poročanja (VIES) Vsaka dobava ali storitev med davčnimi zavezanci v EU mora biti poročana v sistem VIES, kar zahteva identifikacijo.

Kako se pridobi atipična identifikacija?

Postopek je preprost in poteka pri Finančni upravi RS:

• Vloga DDV‑P2 Podjetje, ki ni zavezanec za DDV, vloži vlogo za identifikacijo za DDV izključno za namene EU transakcij.
• Oddaja preko eDavkov ali na finančni urad Vloga se lahko odda elektronsko, osebno ali po pošti.
• Dodelitev ID številke za DDV FURS dodeli identifikacijsko številko v obliki SI + davčna številka, vendar podjetje ne postane polni zavezanec za DDV.

Davčni zavezanci z omejenim obsegom identifikacije za DDV so označeni s črko P.  Tak zavezanec ne obračunava DDV od domačih dobav, nima pravice do odbitka DDV, identifikacijo pa potrebuje zaradi čezmejnih transakcij.

• Obveznosti po pridobitvi

Podjetje mora:

• izdajati račune brez DDV z oznako »reverse charge«,
• poročati v sistem VIES,
• oddajati obračun DDV‑O samo za transakcije z EU (ne mesečno ali kvartalno, če ni transakcij).

Ali je potrebno medsebojno preverjanje plačanega DDV med podjetji?

To vprašanje se pogosto pojavlja pri mikro podjetjih, zato je pomembno jasno pojasnilo:

Ne. Podjetja med seboj ne preverjajo, ali je DDV plačan. Podjetje mora preveriti le:

• ali je poslovni partner v EU registriran za DDV (preverjanje v sistemu VIES),
• ali je transakcija pravilno obračunana (reverse charge, oprostitev, kraj obdavčitve),
• ali je samo pravilno poročalo v VIES in oddalo obrazec DDV-O.

Podjetje ne preverja, ali je partner plačal DDV v svoji državi, oddal svoje obračune ali poročal transakcijo v VIES. To je izključno odgovornost davčnega zavezanca v drugi državi članici in nadzor njihovega davčnega organa.

Primer iz prakse

Primer: Slovenski s.p. (ni zavezanec za DDV) opravi storitev grafičnega oblikovanja podjetju v Nemčiji, ki je registrirano za DDV.

Postopek:

1. p. vloži vlogo DDV‑P2 in pridobi ID za DDV (SI12345678).
2. Nemško podjetje potrdi svojo ID številko v VIES.
3. Slovenski s.p. izda račun brez DDV z oznako: »Reverse charge – Article 44 Directive 2006/112/EC«.
4. p. poroča transakcijo v VIES.
5. p. odda obračun DDV‑O za prejeto ali opravljeno storitev.
6. p. ne preverja, ali je nemški partner plačal DDV v Nemčiji — to ni njegova obveznost.

Zaključek

Atipična identifikacija za DDV je ključni instrument za mikro in mala podjetja, ki poslujejo z EU. Omogoča zakonito izdajanje računov brez slovenskega DDV, pravilno poročanje v VIES in izpolnjevanje obveznosti po pravilih EU.  Izdani računi pa se upoštevajo v skupnem prometu v Sloveniji, ki je obdavčen skladno z obdavčitvijo normirancev oziroma kot bi bil izdan za storitev v Sloveniji (upošteva se prihodek brez DDV).

Članek (natisni)