V  Uradnem listu Republike Slovenije št. 70/25 je bil objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-I). Veljati je začel naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, dne 20. septembra. V nadaljevanju predstavljamo ključne spremembe, ki jih prinaša novela  ZUTD-I.

1. Večji obseg začasnega in občasnega dela upokojencev

Določena je  nova omejitev začasnega ali občasnega dela upokojencev, in sicer se s 60 ur na mesec zvišuje na 85 ur na mesec. Ne glede na navedeno lahko upravičenec opravlja začasno in občasno delo tudi največ 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največkrat trikrat v koledarskem letu, pri čemer seštevek ur opravljenega začasnega ali občasnega dela v koledarskem letu  ne sme preseči 1.020 ur.

Sorazmerno se zvišujejo tudi omejitve števila opravljenih ur začasnega ali obča­snega dela pri delodajalcu v posameznem koledarskem mesecu, in sicer:

• pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca oziroma delavke (v nadaljnjem besedilu: delavec), se lahko opravi največ 85 ur začasnega ali obča­snega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje od enega do vključno deset delavcev, se lahko opravi največ 140 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot de­set do vključno 30 delavcev, se lahko opravi največ 210 ur začasnega ali ob­časnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 30 do vključno 50 delavcev, se lahko opravi največ 560  ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 50 delavcev do vključno 100 delavcev, se lahko opravi največ 1.050 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 do vključno 500 delavcev, se lahko opra­vi največ 2.115 ur začasnega ali obča­snega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 500 do vključno 1.000 delavcev, se lahko opravi največ 3.170 ur začasnega ali ob­časnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 1.000 do vključno 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 4.230 ur začasnega ali občasnega dela,
• pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 2.000 delavcev, se lahko opravi največ 5.285 ur začasnega ali občasnega dela

Najnižja bruto urna postavka upravičenca za opravljeno uro začasnega ali občasnega dela se določi tako, da se zne­sek minimalne plače, preračuna na uro dela povprečne mesečne delovne obveznosti za polni delovni čas, pri čemer se upošteva, da povprečna mesečna delovna obveznost za polni delovni čas znaša 174 ur. Najvišji letni dohodek za opravljeno začasno in občasno delo je določen v višini 12-kratnika minimal­ne plače.

V veljavnem Zakonu o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD) je določen rok za pla­čilo dajatev, ki se obračunajo od prejemkov, izplačanih zaradi opravljenega začasnega ali občasnega dela in sicer, da se dajatev plača na dan izplačila dohodka. Novela zakona spreminja navedeni rok tako, da mora­jo biti te dajatve plačane najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Tako se navede­ni rok poenoteni z roki, ki veljajo za oddajo obračuna in plačila prispevkov za socialno varnost ter bo lahko FURS tudi za te daja­tve omogočil plačilo z e-računom, kot to že zagotavlja za dajatve, obračunane v primeru izplačila drugih dohodkov. Plačilo dajatev z e-računom za delodajalce pomeni poeno­stavitev plačevanja obveznosti.

2. Krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo

Novela prinaša ukrep za podaljšanje delovne aktiv­nosti predlog zakona na novo ureja krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo ter slednje umešča v  67.b člen Za­kona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1). Na podlagi novele  se lahko de­lavec, ki je v delovnem razmerju za polni delovni čas in ki je dopolnil starost 58 let ali ima dopolnjenih 35 let pokojninske dobe, in delodajalec dogovorita o spremembi pogod­be o zaposlitvi in opravljanju dela s krajšim delovnim časom v obsegu 80 % polnega delovnega časa. Takšen predlog lahko po­data delavec ali delodajalec. Dogovor o spremembi pogodbe o zaposlitvi za opra­vljanje dela s krajšim delovnim časom bo sklenjen le v primeru, če bosta obe stranki s tem soglašali, kar pomeni, da ne gre za pravico delavca do dela s krajšim delovnim časom že na podlagi zakona (kot to velja pri uveljavljanju pravice do krajšega delovnega časa na podlagi Zakona o starševskem varstvu  in družinskih prejemkih).

V primeru dogovora o prenehanju dela s krajšim delov­nim časom delavec nadaljuje z opravljanjem dela pod pogoji pred spremembo pogodbe o zaposlitvi.

V primeru dogovora o spremembi pogod­be o zaposlitvi za opravljanje dela s krajšim delovnim časom je delavec glede pravic in obveznosti iz delovnega razmerja izenačen z delavci, ki delajo krajši delovni čas v po­sebnih primerih (t. i. posebni »part time«), ki velja za primere iz 67. člena ZDR-1, razen v delu, ki se nanaša na plačilo za delo, in sicer se v spremembi pogodbe o zaposlitvi določi znesek osnovne plače delavca v višini 90 % osnovne plače delavca za polni delovni čas.

Zaradi zasledovanja namena ukrepa se določa absolutna prepoved odrejanja nad­urnega dela. ZDR-1 namreč določa relativ­no pravno varstvo starejših delavcev glede nadurnega dela v 199. členu, kjer dopušča možnost, da se nadurno delo lahko odredi na podlagi delavčevega pisnega soglasja, zato se s predlagano spremembo ureja od­stop od ureditve v ZDR-1 ter se določa ab­solutna prepoved odrejanja nadurnega dela.

Delavec, ki dela krajši delovni čas z na­vedenim predlogom, ima pravice iz pokoj­ninskega in invalidskega zavarovanja kot delavec, ki dela polni delovni čas. Delavec, ki dela krajši delovni čas, lahko koristi pravi­ce do izplačila dela pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v sorazmernem deležu glede na dejansko delovno obveznost.

Dogovor o spremembi pogodbe o za­poslitvi za opravljanje dela s krajšim de­lovnim časom se lahko sklene, če delavec ali njegov družinski član ni z delodajalcem povezana oseba. Za povezano osebo se šte­je družinski član ali katerakoli oseba, ki jo nadzira oziroma običajno nadzira delavec ali njegov družinski član. Za družinskega člana se šteje zakonec, prednik ali potomec delavca. Šteje se, da oseba nadzira drugo osebo, kadar ima lastniški delež ali pravi­co do lastniškega deleža v višini najmanj 25 % v obliki vrednosti vseh deležev ali v obliki glasovalne pravice na podlagi lastni­ških deležev v konkretni osebi. Za namene določitve nadzora se šteje, da ima določena oseba v lasti vse lastniške deleže, ki jih ima neposredno ali posredno v lasti katerakoli oseba, ki je povezana s to določeno osebo.

3. Spodbuda za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila

Novela prinaša spodbudo za za­poslitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila, s čimer se želi starejše brez­poselne osebe spodbuditi k čimprejšnjemu ponovnemu vstopu na trg dela. Določa se, da se prejemniku denarnega nadomestila, starejšemu od 59 let, ki v času upravičeno­sti do denarnega nadomestila sklene delov­no razmerje s polnim delovnim časom pri delodajalcu, ki ni njegov zadnji delodajalec pred nastankom brezposelnosti, in v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ne gre za povezano družbo zadnjega delodajal­ca, zavod do izteka obdobja, za katerega mu je bila navedena pravica priznana z dokonč­no odločbo, vendar največ še 12 mesecev po zaposlitvi, mesečno za pretekli mesec izplačuje spodbudo za zaposlitev v višini 40 % od mesečnega neto zneska denarnega nadomestila, priznanega na dan sklenitve pogodbe o zaposlitvi, če oseba ohrani zapo­slitev za polni delovni čas za celotno obdo­bje izplačevanja spodbude za zaposlitev.

4. Višina denarnega nadomestila za brezposelnost

Spremenili naj bi se le višini najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila:

• prve tri mesece najmanj v višini 70 od­stotkov minimalne plače  in največ v viši­ni 130 odstotkov minimalne plače
• naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 110 odstotkov minimalne plače 
• naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 100 odstotkov minimalne plače
• naslednje tri mesece najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 90 odstotkov minimalne plače
• po dvanajstih mesecih pa najmanj v višini 70 odstotkov minimalne plače in največ v višini 80 odstotkov minimalne plače

Pridobitev pravice do denarnega nadomestila je v prvi vrsti torej odvisna tako od načina prenehanja delovnega razmerja oziroma prenehanja zavarovanja ter od gostote zavarovalne dobe. Šele ob izpolnjevanju teh pogojev pripada zavarovancu nadomestilo v višini, ki je v prvi vrsti odvisno od osnove, od katere so bili plačani prispevki. Spreminjata se torej le višini najnižjega in najvišjega denarnega nadomestila.

Predmetna rešitev je del paketa, glede na vse ostale predvidene spremembe novele, bodisi pridobitve dodatnih ugodnosti za delodajalce (upokojensko delo – dvig iz 60 na 85 ur mesečno, dvig kvote ur glede na št. zaposlenih pri delodajalcu) bodisi odstopa od rešitev, ki so za delodajalce neugodne (varstvo delavcev pred upokojitvijo, obveznost opcije 80/90/100).

5. Agencijsko delo

Novela prinaša tudi nekatere spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku oziroma t. i. agencij­skega dela. Določeno je, da je opravljanje de­javnosti zagotavljanja dela delavcev vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec skle­njeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec:

• opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali
• pretežno uporablja sredstvo za delo, ki je del izvajanja dejavnosti uporabnika in ki je v lasti ali finančnem najemu uporab­nika ali ki ga je uporabnik dal v najem ali zakup pravni ali fizični osebi, ki mu zagotavlja delo delavcev ali opravlja delo v prostorih ali na delovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti uporab­nika in je vključen v njegov delovni pro­ces.

Predlaga se torej dopolnitev druge zgo­raj navedene alineje z določnejšo opredeli­tvijo, da se za zagotavljanje dela delavcev uporabniku šteje, če delodajalec (pravna ali fizična oseba) zagotavlja delo delavcev upo­rabniku, pri katerem delavci pri delu prete­žno uporabljajo sredstva za delo, ki je del iz­vajanja dejavnosti uporabnika in ki je v lasti ali finančnem najemu uporabnika (leasing), kakor tudi v primeru, ko navedeni delavci pri delu pri uporabniku pretežno uporabljajo sredstvo za delo, ki je del izvajanja dejavno­sti uporabnika in ki ga je uporabnik dal v na­jem ali zakup delodajalcu navedenih delav­cev, ki uporabniku zagotavlja njihovo delo.

S predlagano zgoraj navedeno tretjo ali­nejo se v definicijo vključi tudi primere, ko delavec opravlja delo v prostorih ali na de­lovišču ali v okviru izvajanja dejavnosti upo­rabnika in je vključen v njegov delovni pro­ces. S takšno spremembo definicije se bo v praksi zagotovila dosledna prepoznava kdaj gre dejansko za povsem legitimno poslovno sodelovanje, kdaj pa za prikrito (nezakoni­to) zagotavljanje dela delavcev uporabniku. Sprememba definicije ne vpliva na zakoni­to poslovno sodelovanje, ko najem storitve (npr. varovanje, čiščenje, računovodske sto­ritve in podobno) predstavlja zakonito obliko poslovnega sodelovanja in pogoji iz tretje alineje niso izpolnjeni (dela sicer v prostorih ali v okviru izvajanja dejavnosti uporabnika, a ni vključen v njegov delovni proces).

S 1. januarjem 2026 se začnejo uporabljati naslednje spremembe zakona: spremenjena višina denarnega nadomestila za brezposelnost, krajši delovni čas delavca pred upokojitvijo (tako imenovani institut 80/90/100) in spremembe na področju zagotavljanja dela delavcev uporabniku t. i. agencijskega dela (dopolnitev definicije zagotavljanja dela delavcev uporabniku, spremembe pogojev za izdajo dovoljenja za opravljanje dela delavcev uporabniku, ki jih bodo morali izpolnjevati tudi delodajalci, ki že razpolagajo z navedenim dovoljenjem).

Spodbuda za zaposlitev starejših prejemnikov denarnega nadomestila se začne uporabljati dne 20. januarja 2026.

Izjema od načela izkoriščenosti zavarovalne dobe se do 31. decembra 2025 uporablja v skladu z določbo prej veljavnega Zakona o urejanju trga dela.

Vir: OZS