Reprezentativne delodajalske organizacije – Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) podpiramo Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je včeraj sprejel Državni zbor RS. Verjamemo, da gre za odgovoren prvi korak k razvojnemu preboju države, ki bo koristil tako gospodarstvu kot vsem prebivalcem Slovenije. Zato pričakujemo, da ta zakon ne bo deležen zavajajočih trditev in ovir pri njegovi uveljavitvi.
Vseh pet reprezentativnih delodajalskih organizacij podpira Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, saj prinaša ukrepe, ki hkrati razbremenjujejo ljudi in ponovno vzpostavljajo poslovno okolje za večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Zakon razumemo kot prvi korak, ki pa jim mora slediti celovit nabor nadaljnjih ukrepov za razvojni preboj Slovenije.
Prepričani smo, da so takšne rešitve ključne za stabilno, predvidljivo, uravnoteženo in razvojno naravnano poslovno okolje v Sloveniji. Ob tem poudarjamo, da je lahko le zdravo, uspešno in razvojno naravnano gospodarstvo temelj socialne države. Brez podjetij, ki lahko investirajo, zaposlujejo, ustvarjajo višjo dodano vrednost in ostajajo konkurenčna v mednarodnem okolju, ni mogoče dolgoročno zagotavljati blaginje za vse ljudi, stabilnih javnih financ ter vzdržnih socialnih sistemov.
Zakon je sicer poslanski, a se je predlagatelj kljub temu odzval vabilu Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), s ciljem, da bi na seji ESS 17. aprila predstavil vsebino predloga zakona. Ob tem delodajalske organizacije poudarjamo, da ne drži trditev sindikatov, da delodajalska stran ni želela predstavitve o vsebini tega predloga zakona na seji ESS. Nasprotno, delodajalci smo bili pripravljeni točko uvrstiti na dnevni red, čemur je sindikalna stran glede na omejen obseg razprave, kot je predviden za poslanske zakone, nasprotovala.
Zakon vsebuje nekatere konkretne in potrebne rešitve za ljudi in podjetja, tudi za ustreznejšo obravnavo malega gospodarstva, od normirancev, davkov, socialnih prispevkov, zdravstva in pokojnin. Zakon bo pozitivno vplival na vse prebivalce Slovenije, saj bo med drugim za 9 mesecev znižal stopnjo DDV z 22 % na 9,5 % za dobavo električne energije, zemeljskega plina, daljinskega ogrevanja ter lesa za kurjavo, prinaša pa tudi sistemsko rešitev, kot jo poznajo vse sosednje države, in sicer gre za znižanje stopnje DDV z 9,5 % na 5 % za nekatera osnovna živila, kot so kruh, testenine, sveže sadje in zelenjava, meso, mleko, jajca in druga. Oba ukrepa bosta pripomogla k blažitvi draginje, v primeru nekaterih osnovnih živil pa tudi k zajezitvi odliva kupne moči v tujino. Prepričani smo, da podjetja v primeru nižjih stopenj DDV razlike ne bodo prelila v svoje zaslužke, ampak se bosta ta dva ukrepa odrazila v žepih prebivalstva.
Glede razvojne kapice, s katero se v javnosti manipulira, pa poudarjamo, da jo pozna večina držav v EU, ki tudi zato bistveno lažje konkurirajo Sloveniji za kadre na najbolj zahtevnih delovnih mestih z največ dodane vrednosti. Tovrstni kadri so med drugim ključni za uspešno vodenje podjetij, razvoj novih storitev, produktov, inovacij, kar zagotavlja posledično vsem zaposlenim delovna mesta in boljše plače. Z vidika socialnih prispevkov bodo ti kadri tudi v primeru razvojne kapice še vedno največ prispevali v državne blagajne.
Delodajalske organizacije se zavedamo, da je potrebno najti finančno vzdržnost brez zmanjševanja socialnih pravic. Rešitve je treba iskati v večji učinkovitosti dela javne uprave in racionalizaciji nepotrebnih aktivnosti, učinkovitejšem preprečevanju dela na črno in zmanjšanju korupcije.
Slovenija se sooča s padanjem gospodarske rasti, stagnacijo prihodkov gospodarstva in padanjem mednarodne konkurenčnosti. Nizka realna dodana vrednost v letu 2025 pri le 0,4 odstotka in nominalno pri 4 % potrjuje zelo šibko gospodarsko rast na osnovi nacionalnih računov (1,1 % v 2025). Prvi podatki AJPES-a o poslovanju družb v letu 2025 kažejo zgolj poenostavljeno sliko stanja v gospodarstvu in niso v nasprotju s podatki mednarodnih in domačih institucij o upadanju gospodarske rasti v zadnjih letih, na kar smo reprezentativne delodajalske organizacije večkrat opozarjale.
Zato Slovenija nujno potrebuje takšne rešitve, kot jih prinaša ta zakon, če želimo ohraniti delovna mesta, ohraniti in privabiti kakovosten in razvojni kader ter zagotoviti dolgoročno stabilno in predvidljivo poslovno okolje, nenazadnje pa tudi stabilnost same države.
Hkrati opozarjamo, da zakon sam po sebi še ne daje vseh odgovorov na razmere, v katerih se nahaja slovensko gospodarstvo. Če mu ne bodo sledili nadaljnji ukrepi za debirokratizacijo poslovnega okolja, zmanjševanje stroškov države, razbremenitev stroškov dela ter večjo učinkovitost javnega sektorja, bo njegov učinek omejen. Med pomembnimi temami, ki ostajajo odprte, izpostavljamo absentizem, ureditev minimalne plače, nadaljnjo razbremenitev dela ter hitrejše in učinkovitejše zaposlovanje tujcev.
Besedilo sprejetega zakona: Zakon-o-interventnih-ukrepih-za-razvoj-Slovenije_sprejet.pdf
Povzetek novosti, ki jih prinaša zakon: ZIURS: Katere novosti prinaša nov interventni zakon? – Inštitut za računovodstvo
Vir: OZS
