Na odboru DZ za finance so zaključili obravnavo predloga novel šestih davčnih zakonov, ki jih je pripravila vlada. Odbor je soglašal z zvišanjem davka na sladke pijače, poročanjem o prodaji preko avtomatov finančni upravi ter omejitvijo prenašanja davčnih izgub za podjetja. Lastniki nepremičnin bodo v letu 2025 prejeli potrdilo iz evidence vrednotenja.

Izredna seja DZ za potrjevanje zakonov bo 14. novembra 2024. Spremembe naj bi začele veljati 1.1.2025.

Kakšne spremembe so predvidene?

V davčnem paketu so poleg predloga novele Zakona o dohodnini, ki so mu člani odbora posvetili največ časa, še predlogi novel Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, Zakona o davku na dodano vrednost, Zakona o davčnem potrjevanju računov, Zakona o davčnem postopku in Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin. Spremembe naj bi bile večinoma uveljavljene s 1. januarjem 2025.

Po vladnih predlogih novel so spremembe naslednje:

• Novosti predloga novele Zakona o dohodnini

Namen predlaganih sprememb Zakona o dohodnini je spodbujanje zaposlovanja novih delavcev v Sloveniji, spodbujanje lastništva zaposlenih v podjetjih ter odprava pomanjkljivosti v sistemu normirancev. S ciljem privabljanja nove delovne sile vlada predlaga dva ukrepa. Prvi je posebna osebna olajšava za nove rezidente v obliki znižanja dohodnine, drugi pa odprava pogoja, da mora zavezanec za letno odmero dohodnine za nerezidente dokazati, da dohodki, doseženi v Sloveniji, v njegovi državi niso obdavčeni.

Pri predlaganih sprememb obdavčitve dohodkov iz dejavnosti za zavezance, ki so vključeni v sistem normiranih odhodkov je opredeljena najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance, ki naj bi se znižala s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. Hkrati je za prve predvideno zvišanje meje za uveljavljanje 80-odstotnih normiranih stroškov na 60.000 evrov, za druge pa ohranitev pri 12.500 evrih.

Da bi spodbuditi lastništvo zaposlenih v podjetjih je vlada pripravila dve rešitvi. Prva je preložitev obdavčitve nagrad za zaposlene v zagonskih podjetjih na kasnejše obdobje, kot druga pa so spremembe pri obdavčitvi nagrajevanja delavcev z delnicami na način, da se zmanjša strošek za delodajalca.

Kot pomemben ukrep izpostavljajo ponovno izključitev subvencij za obdelavo območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost.

Med preostalimi določbami predloga novele zakona so še možnost prenašanja neizkoriščenih olajšav za digitalni in zeleni prehod v naslednjih pet zaporednih let, podaljšanje ukrepa ničelne bonitete za električne avtomobile v naslednjih pet let in nato njeno postopno zviševanje ter omejitev pokrivanja davčnih izgub na pet let.

• Spremembe pri noveli Zakona o davku na dodano vrednost

Namen novele Zakona o davku na dodano vrednost je prenos dveh evropskih direktiv v slovensko zakonodajo, in sicer naj bi se malim podjetjem olajšalo čezmejno poslovanje ter zvišal prag za obvezno identifikacijo in obračunavanje DDV s 50.000 na 60.000 evrov.

Poleg tega se uvaja možnost skupne identifikacije za namene DDV več davčnih zavezancev. Davčni zavezanci, ki bodo sestavljali t. i. DDV skupino, se bodo za namene obračuna tega davka obravnavali kot en davčni zavezanec, skupini se bo dodelila ena DDV številka, transakcije med člani pa ne bodo predmet obračunavanja DDV.

Hkrati se bo z novelo zakona DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane 9,5-odstotne na splošno stopnjo, to je 22 odstotkov. Za sokove in vode se ohranja nižja stopnja davka, za energijske in gazirane pijače ter druge pijače z dodanim sladkorjem ali sladili pa se predlaga uporaba splošne stopnje, pri tem sledimo zgledom sosednjih držav.

Le še do konca leta 2031 pa bo po predlogu veljala znižana stopnja DDV za kemična, fitofarmacevtska sredstva in umetna gnojila.

• Novosti predloga novele zakona o davku od dohodkov pravnih oseb

Med bistvenimi novostmi predloga novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb je omejitev prenašanja davčnih izgub na pet prihodnjih let, možnost prenosa neizkoriščenega dela olajšave za vlaganja v digitalni in zeleni prehod v pet let po letu investicije ter črtanje posebne opcijske ureditve za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov.

• Predlog novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin

Cilj predlaganih sprememb predloga novele Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin je predvsem upravna poenostavitev določenih faz postopka določanja modelov vrednotenja nepremičnin, s čimer se bo lažje sledilo spremembam na nepremičninskem trgu. Med drugim se ukinja poskusni izračun posplošene vrednosti. Veljavni zakon sedaj določa pošiljanje pisnih potrdil iz evidence vrednotenja lastnikom nepremičnin ob vsaki novi določitvi modelov vrednotenja, t.j. predvidoma na dve leti, kar pa je nepotrebno ter finančno preveč obremenjujoče, zato se to z novelo ukinja. Po predlogu bodo lastniki nepremičnin pisno obvestilo o vrednostih njihovih nepremičnin prejeli le še enkrat, to je do konca leta 2025. Nato se bodo lahko s temi podatki seznanili z vpogledom v javno dostopno evidenco prek spleta, manj veščim pa bodo tudi v prihodnje na podlagi zahteve podatki še vedno na voljo tudi v pisni obliki.

• Predlog novele zakona o davčnem postopku

Predlog novele Zakona o davčnem postopku je vlada pripravila z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča v zvezi s pravnimi posledicami nedovoljenega davčnega izogibanja. Poleg tega je vanj vključila še nekatere druge spremembe, predvsem s ciljem odprave administrativnih ovir in povečanja učinkovitosti pobiranja davkov.

• Prelog novele Zakona o davčnem potrjevanju računov

Z novelo Zakona o davčnem potrjevanju računov naj bi uredili sistem sporočanja podatkov o prodaji blaga in storitev preko avtomatov Finančni upravi RS. Poročati bo treba tako o prodaji prek avtomatov za prodajo storitev, ki so morali doslej izdajati račune, kot tudi prek avtomatov za prodajo blaga, ki jim doslej računov ni bilo treba izdajati. Novost se bo začela uporabljati s 1. januarjem 2026, da se bodo lahko tako zavezanci kot finančna uprava ustrezno prilagodili.

Vir: Gradiva državnega zbora RS, 28. 10. 2024

Več o spremembah zakonov in predlogi so objavljeni na spletni strani:  SPLETNI PRIROČNIK