V lanskem korona letu se je izkazalo, da bo vsaj nekoliko moral popustiti davčni primež. Po deležu, ki ga imajo v povprečni bruto plači prispevki delodajalca in zaposlenega ter dohodnina, ostaja Slovenija z 42,9-odstotnim davčnim bremenom na osmem mestu med državami OECD. V povprečju je bil lani davčni primež v državah OECD 34,6-odstoten in najmanjši v zadnjih 20 letih. Temeljni razlog za predlagane spremembe in dopolnitve zakonov je pomoč gospodarstvu pri okrevanju po pandemiji COVID-19 ter administrativna razbremenitev.
Vlada je na seji 5.5.2021 določila besedila predlogov Zakona o dohodnini, DDV in davku od dohodkov pravnih oseb. Zakoni se bodo v državnem zboru, potem ko jih bo potrdila vlada, sprejemali po nujnem postopku. Večina sprememb bo začela veljati z letom 2022. Navajamo predlagane spremembe.
POVZETO:
Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci, naj bi se postopno do leta 2025 zvišala s 3500 na 7500 evrov. Stopnja davka v najvišjem, petem dohodninskem razredu naj bi se znižala s 50 na 45 odstotkov, olajšave in neto letne davčne osnove v lestvici za odmero dohodnine pa naj bi se znova začele usklajevati z inflacijo. Manj strogi pa bodo pogoji za davčno ugodnejšo obravnavo plačila za poslovno uspešnost.
Pomembne spremembe se obetajo tudi pri obdavčitvi kapitala. Stopnja dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov naj bi se znižala s 27,5 odstotka na 25 odstotkov, ob čemer naj bi bil kapital neobdavčen že ob odsvojitvi po 15 letih imetništva. Znižala naj bi se tudi obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem na 15 odstotkov, prav tako se obeta znižanje normiranih stroškov.
Pri davku od dohodkov pravnih oseb je predvidena nadgradnja veljavnih olajšav, zlasti olajšav za donacije in za zaposlovanje. Dodatno naj bi se uvedla nova olajšava, in sicer za vlaganja v zeleni prehod in digitalizacijo.
PODROBNO:
S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh) zasledujemo osnovni cilj pomoči gospodarstvu pri okrevanju po epidemiji covid-19 ter razbremenitev davčnih zavezancev. S tem se bo okrepila konkurenčnost poslovnega okolja, kar bo vplivalo na vzdržno gospodarsko rast in povečanje mednarodne konkurenčnosti Slovenije.
Predlog zakona vsebuje naslednje spremembe in dopolnitve:
- davčno razbremenitev dohodkov iz dela (postopno zviševanje splošne olajšave, znižanje davčne stopnje v zadnjem, 5. dohodninskem razredu, rahljanje pogojev za davčno ugodnejšo obravnavo plačila za poslovno uspešnost),
- davčno razbremenitev dohodkov iz kapitala in najema (znižanje stopnje dohodnine od dohodkov iz kapitala, skrajšanje obdobja imetništva kapitala, znižanje stopnje dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem in znižanje normiranih stroškov, uvedba možnosti odločitve o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo),
- rešitve na področju obdavčitve dohodkov iz dejavnosti – spremembe na področju uveljavljanja znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti za določene olajšave (spremembe olajšav za donacije in za zaposlovanje, nova olajšava za vlaganja v zelen in digitalni prehod),
- druge rešitve (seniorska olajšava, znižanje bonitete za osebno motorno vozilo na električni pogon za privatne namene, sprememba na področju izračunavanja in plačevanja dohodnine od pokojnin, oprostitev plačila dohodnine od dohodkov iz naslova družinske pokojnine in dohodkov, izplačanih iz šolskih skladov).
S Predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV) pa se v slovenski pravni red prenašajo določbe evropskih direktiv, prav tako se želi s predlogom zakona doseči poenostavitev in administrativna razbremenitev davčnih zavezancev in davčnega organa, hkrati pa slediti okoljski politiki.
Glavni cilji predloga zakona so sledeči:
– uresničitev načela obdavčitve v državi članici potrošnje pri obdavčitvi vseh dobav blaga in nekaterih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci,
– poenastavitve obveznosti glede izpolnjevanja obveznosti glede DDV za davčne zavezance in spodbuditev davčnih zavezancev k prostovoljnemu plačevanju DDV,
– preprečitev neplačevanja DDV pri e-trgovanju z unijskim blagom,
– uveljavljanje odbitka davka na dodano vrednost tudi za osebna motorna vozila za opravljanje dejavnosti, in sicer za vozila brez izpustov ogljikovega dioksida,
– večja fleksibilnost davčnemu organu za pojasnjevanje polj obračuna davka na dodano vrednost, ki ga davčni zavezanci morajo predložiti preko sistema eDavki,
– davčnim zavezancem ne bo več potrebno predložiti seznama prejetih in izdanih računov ob prvem obračunu davka na dodano vrednost,
– ukinja se prag za obvezen vstop kmetov v sistem davka na dodano vrednost z ohranitvijo možnosti uveljavljanja pavšalnega nadomestila ali prostovoljnega vstopa v sistem davka na dodano vrednost,
– račun v papirni obliki pa se bo izročil kupcu le na njegovo zahtevo.
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) zagotavlja pregledno in pravično obdavčenje ter z davčnimi ukrepi dodatno spodbuja gospodarsko okrevanje po epidemiji covid-19. Predlog zakona torej omogoča ugodnejše davčne ukrepe od veljavnih in zagotavlja prijazen administrativni okvir obdavčitve s poenostavitvami in zasledovanjem davčne gotovosti. S predlogom zakona nadgrajujemo davčne olajšave za zaposlovanje, za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju, za donacije, za vlaganja v digitalno preobrazbo in zelen prehod. Določa se enostavnejše in ugodnejše priznavanje nekaterih odhodkov pri ugotavljanju davčne osnove.
Predlogi zakonov se bodo začeli uporabljati predvidoma s 1. januarjem 2022, razen določb Zakona o davku na dodano vrednost, ki se glede prenosa direktiv v zvezi z e-trgovanjem in administrativnih poenostavitev uveljavljajo s 1. julijem 2021.
Vir: Ministrstvo za finance