Poslovanje gostinskih obratov na način B2B

Odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji prepoveduje dejavnosti, pri katerih gre za odnos podjetje -potrošnik (B2C) in niso navedene med izjemami. S tem odlokom pa se ne ureja razmerij med podjetji (B2B).

Tako lahko, na primer eno podjetje na podlagi pogodbe pripravlja malice za delavce drugega podjetja, vendar pa je ob tem treba spoštovati tudi druge odloke, ki so trenutno v veljavi, in priporočila Nacionalnega inštituta za javno zdravje (v nadaljnjem besedilu: NIJZ).

Še posebno je v tem kontekstu relevanten Odlok o začasni delni omejitvi gibanja ljudi in prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2 (odlok MNZ) in Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1).

Javni kraj je v skladu z ZJRM-1 razdeljen v dve kategoriji:

• absolutno javni kraj, kjer je dostop omogočen prosto nedoločenemu številu ljudi brez pogojev, in
• relativno (pogojno) javni kraji, kjer je dostop omogočen pod določenimi pogoji (štadioni, kino, gledališče, razstavni prostor).

Iz tega tolmačenja je nastala 2. točka prvega odstavka 2. člena ZJRM-1 v skladu s katero je javni kraj vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur; zasebni prostor pa je določen v 3. točki prvega odstavka 2. člena ZJRM-1 kot prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice, posestnika ali posestnice, ali druge upravičene osebe.

Za lažjo ponazoritev ravnanja podjetij, ki je skladno z zakonodajo, so v nadaljevanju opisani trije scenariji. Poudariti je potrebno, da v okviru odnosa med pravnimi osebami (B2B) ni dovoljena organizacija slavja, praznovanja ali porok, saj prepoved iz odloka MNZ velja splošno za vse.

• SCENARIJ A: Podjetje se pogodbeno dogovori z gostinskim obratom, da bodo izključno in samo njegovi zaposleni malicali v gostinskem obratu.
  • Če je to ustrezno opredeljeno s pogodbo, v tem primeru v prostorih gostinskega obrata odlok MNZ ne učinkuje, saj v tem primeru gostinski obrat nima elementov javnega prostora. 
  • Če gre za sklenitev pogodbe med gostinskim obratom in podjetjem za namen prehranjevanja delavcev med delovnim časom, se ta prostor namreč ne šteje za javni prostor, saj je v njega dostop omejen na enak način, kot v podjetje (v katerega tudi ne more vstopiti vsakdo, niti pod določenimi pogoji: za vstop mora predhodno pridobiti soglasje lastnika podjetja).
• SCENARIJ B: Več podjetij se pogodbeno dogovori z istim gostinskim obratom, da bodo njihovi delavci tam malicali v različnih časovnih terminih (na primer eno podjetje ob 11.00, drugo ob 12.00 in tretje ob 17.00) ali istočasno v različnih prostorih gostinskega obrata.
  • Takšna ureditev že lahko pomeni, da ima gostinski obrat elemente javnega prostora, zato v takem primeru odlok MNZ lahko učinkuje in bi bilo v tem primeru v posameznem prostoru dovoljeno zbiranje (in malicanje) največ 10 oseb ob spoštovanju priporočil NIJZ (razdalja, razkuževanje, maske).
  • Ker vnaprej ni mogoče abstraktno opredeliti, kakšen razmik med časovnimi termini ali prostori bi konkretnemu gostinskemu obratu že dajal elemente javnega prostora, je presoja, ali gre pri izpolnjevanju pogodb, ki jih je sklenil posamezni gostinski obrat, za javni prostor, pridržana inšpekcijskim organom na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v konkretnih primerih.
  • Pomembno je, da gostinski obrat element javnega prostora izgubi le v primeru, da termine oziroma svoje prostore v pogodbah s podjetji razporedi tako ločeno, da se nedvoumno zagotovi, da ne prihaja do mešanja zaposlenih (na primer eno podjetje ima v določenem časovnem terminu izključno pravico do uporabe tega prostora, kar pomeni, da so v tem časovnem intervalu prisotni le delavci istega podjetja, to pa mora biti razvidno tudi iz pogodbe).
  • Element javnega prostora lahko gostinski obrat izgubi samo v primeru zagotavljanja prehrane delavcem določenega podjetja na podlagi pogodbe ali naročilnice, v kolikor pa gostinski obrat nudi poslovna kosila različnim podjetjem, gre za javni prostor in odlok MNZ v vsakem primeru učinkuje.
• SCENARIJ C: Tri podjetja se v istem terminu (na primer ob 12.00) pogodbeno dogovorijo z gostinskim obratom, da bodo njihovi delavci tam malicali.
  • Takšna ureditev pomeni, da ima gostinski obrat že elemente javnega prostora, zato v takem primeru odlok MNZ učinkuje. Na malico lahko pride največ 10 oseb iz posameznega podjetja, gostinski obrat pa mora zagotoviti, da je vsaka skupina iz posameznega podjetja v fizično ločenem prostoru. Ob tem je potrebno spoštovati priporočila NIJZ (razdalja, razkuževanje, maske) in poskrbeti, da ne pride do mešanja oziroma stika posameznih skupin.

Nastanitve

Nastanitvene kapacitete so zaprte, je pa zaradi narave nujnosti dovoljeno, da osebe, ki so v njih že nastanjene, ostanejo do poteka rezervacije.

Najem avtodomov, kamp prostorov in apartmajev trenutno ni mogoč.

Odlok ne ureja oziroma v ničemer ne regulira poslovanja med podjetji (v nadaljevanju: B2B), kar pomeni, da če gre za poslovanje B2B, je dejavnost dovoljena – pravna oseba (na primer podjetje) lahko nemoteno naroči nastanitev za svoje poslovne partnerje ali delavce v nastanitvenem objektu pri pravni osebi.

Počivališča za avtodome

Prostor namenjen postavitvi bivalnih vozil zaradi počitka (postajališča), kjer se plačuje turistična taksa, se obravnava kot podvrst kampa oziroma kot nastanitveni gostinski obrat, ki v skladu z odlokom ne sme obratovati.

V kolikor so znotraj parkirišča zgolj urejeni parkirni prostori tudi za avtodome, ni pa urejene recepcije in drugih elementov, ki jih določa Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti , se ne obravnava kot podvrst kampa.

Bazeni, savne

Če storitev koristi podjetje, mora upravičiti poslovni namen koriščenja te storitve, kar presojajo inšpekcijski organi na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja v konkretnem primeru.

Dovoljen je na primer poslovni najem apartmaja zaradi opravljanja delovnih nalog, težje pa je izkazati poslovni namen sestanka v na primer savni ali diskoteki. Prav tako koriščenje bazenskih kapacitet v hotelu ni stvar poslovne dejavnosti, pač pa so to dodatne storitve, ki niso dovoljene. (opomba**delovanje bazenov za športno-rekreativni namen in pogoji so določeni v drugem odloku MIZŠ)

Vir: spletna stran gov.si