Sekcija za gostinstvo in turizem pri OOZ Novo mesto se je v letu 2018 že drugo leto zapored priključila kot partner v projekt s Fakulteto za zdravstvene vede Novo mesto, saj vsakoletno sodelovanje daje uporabne rezultate tako študentom, ki izvajajo raziskavo, kot gostincem, ki prenesejo nove ugotovitve in priporočila v prakso.
Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto na razpise že več let zelo uspešno prijavlja projekte z različno uporabno vsebino in cilji, letos v sklopu Javnega razpisa za projektno delo z gospodarstvom in negospodarstvom v lokalnem in regionalnem okolju – Po kreativni poti do znanja 2017 – 2020, k čemur se je kot aktivni delovni partner priključila tudi OOZ Novo mesto. Tako smo letos na osnovi predhodnega uspešnega sodelovanja pristopili k novemu projektu z naslovom »Zdrava prehrana v sodobni družbi«, v katerem FZV nastopa kot prijavitelj in krovni partner, s šestimi študenti in dvema pedagoškima mentorjema, dr. Sergejem Gričarjem in dr. Barbaro Rodica, partnerji pa smo še OOZ Novo mesto z Emilijo Bratož, direktorico OOZ Novo mesto, in Mlin Košak z Blažem Košakom, kot dvema delovnima mentorjema.
CILJI PROJEKTA:
Na projektu želimo s pomočjo sistematičnega pregleda literature z meta analizo in znanja strokovnjakov s področja prehrane, ki dnevno izdelujejo ali kuhajo, strežejo in dobavljajo prehranske izdelke ali sestavine, opredeliti pomen zdrave prehrane sodobnega človeka. Nutricionističnim značilnostim sodobne prehrane želimo podati tudi širšo družbeno usmeritev in priporočila tako za posameznike kot podjetnike/gostince. Blaž Košak z znanjem nutricionizma in dela s hrano podaja izhodišča za raziskovanje in obvladovanje priporočil smernic zdrave prehrane (prehranskih piramid) v prehodu npr. iz hamburgerja, pomfrita in piva na priporočeno zelenjavno prilogo in čisto nemastno meso in zdrav kruh. OOZ Novo mesto pa skrbi za povezovanje in sodelovanje gostincev s študenti ter razširjanje izsledkov priporočil med svoje člane v sekciji za gostinstvo in turizem oziroma med širšo javnost.
Anketa
Prva faza raziskave temelji na anketi, na katero so odgovarjali anketiranci iz različnih starostnih skupin od 18-60 let, tako da je bilo zajeto širše prebivalstvo od šolske do delovno aktivne generacije. Na osnovi prejetih odgovorov so študentje ugotovili sedanje stanje načina prehranjevanja, kar želijo nadgraditi z izdelavo nekaj novih prikazov prehranskih piramid, vezano na potrebe organizma, na letni čas oziroma sezonsko ponudbo, morda na ponudnike, kot so letalske družbe, dostavljalci hrane, cateringa in podobno. Tako so ugotovili, da sodoben hiter način življenja in delovanja ljudi v veliki meri vpliva na spremenjen način sodobne prehrane, v kateri prevladuje hitra hrana, predpakirani izdelki, pekovski izdelki, pijače iz plastenk in pločevink, še posebej med revnejšimi sloji prebivalstva in zaradi modnih smernic hitrega prehranjevanja od franšizinga do kioskov ter samopostrežnih restavracij.
Sodelovanje z gostinci
Drugi del raziskave temelji na sodelovanju in intervjujih z gostinci. Njihovo sodelovanje je za končne zaključke raziskave ključno, saj smo z njihovimi odgovori dobili vpogled v način priprave zdravih obrokov in jedi ter napotkov, kaj je potrebno spremeniti za bolj zdravo prehranjevanje, tudi če smo vezani na prehrano pri gostinskih ponudnikih.
V sodelovanju s sekcijo za gostinstvo in turizem pri OOZ Novo mesto, predsednikom sekcije Stanetom Pirkovičem, gostincem iz Šmarjete, Martino Tršinar, gostinko iz Šentjerneja, Blažem Košakom iz Mlina Košak Kronovo ter Nejcem Rumpertom s kmetije Karlovček d.o.o. z Vrha pri Šentjerneju smo organizirali delavnico, kjer smo v širši razpravi dobili informacijo, kako se gostinci s svojo ponudbo na trgu prilagajajo na zahteve sodobne družbe in posameznih gostov, kako so v pomoč rezultati raziskave s strani študentov in kje v bodoče lahko poiščemo sinergijo za spremembe, ne glede na hiter tempo življenja in podjetniške cilje, predvsem kadar je pritisk na nizke cene dnevno dostopnih kuhanih obrokov in domače bio sestavine oziroma živila v dobavni verigi, čemur gostinci v veliki meri že sledijo.
V petih mesecih trajanja projekta želimo, da bi vsebine in zaključki dosegli čim širši krog gostinskih podjetij, ki ponujajo obroke, ter uporabnikov (potrošnikov), s ciljem, da se nova priporočila v čim večji meri implementira v prakso in da ostanejo povezave med študenti in gostinci žive tudi v bodoče po zaključku projekta.
ZAKLJUČKI PROJEKTA:
