V zgornji del dolenjskega Škocjana je v pokrajino, kot v kamen, s katerim se pretežno ukvarjajo, »vklesano« družinsko podjetje KAMNOSEŠTVO JENIČ. Pogled iz zraka najbolj pokaže na razsežnosti tega podjetja, na pridnost in predanost delu več generacij družine, ki še danes delujejo za isti cilj – zadovoljne stranke, za lasten razvoj in za preskrbo družin zaposlenih.

Začetki so bili seveda drugačni, pove gospod Janez. Kot izučeni steklar je sprva delal za gradbeno podjetje Pionir, iz katerega je izstopil skupaj s kolegom in se mu pridružil pri zasebnem podjetju Kic teracerstvo. Obe podjetji sta mu omogočali popoldansko delo in tega je bilo vse več. Sprva ga je za dodaten zaslužek motivirala fantovska želja, da bi si kupil motor. Kasneje so prihajali novi in novi razlogi. Delal je vse več, ne le pozno v noč, marsikdaj tudi cele noči in tako se je l. 1984 iz obilice popoldanskega dela in zaposlenosti rodila odločitev za samostojnost v podjetništvu. Že na samem začetku je nudil prvo zaposlitev. Kasneje je bilo teh še veliko več.

Kljub temu, da je bil izučeni steklar in da je imel v kamnoseštvu že 15 let prakse, je moral v Ljubljani opravljati  mojstrski izpit za keramičarja. V tistem obdobju se je kot material za obdelavo sten in tal uporabljal terazzo (kompozitni material, sestavljen iz sekancev marmorja, kremena, granita, stekla ali drugega materiala, nasutega s cementnim vezivom…). V letih 1985 – 1995 so opravljali tudi gradbena dela (gradili hiše, adaptirali hotele). Bil je čas, ko so bili ljudje zainteresirani za delo in delavcev ni bilo težko dobiti, čeprav je delo v gradbeništvu težko. Od l. 1995 se je gradbeništvo počasi umikalo obdelavi kamna in izdelavi terazza, za katerega se zdi, da zopet pridobiva na veljavi. Umetni marmor, kot mu poznavalci rečejo, prinaša še večjo trdnost, vzdržljivost, z njim se lažje približajo še tako unikatnim strankinim ali projektantskim željam, tako glede barv, kot tudi vsebnosti materialov in želenega učinka. Trendi se seveda spreminjajo tudi tu. Vrača se »vintage« izgled. To pa prinaša spremembe tudi pri uporabi orodja.

Prvi CNC stroj so kupili pred 20-imi leti. Bila je velika pridobitev, a z njim uspešno upravlja le tisti, ki tudi sicer obvladuje ustvarjanje z rokami. Mora poznati lastnosti materialov ter tudi vedeti, kaj lahko od stroja pričakuje. Poznati mora »strukture« kamna in ga znati »krojiti«, zlasti pa mora biti samoodgovoren. »Veste, veliko ljudem smo dali priložnost, da bi pri nas ostali, a vedno ni šlo. Naše delo je težko. Biti moraš pripravljen na to, da kateri koli material že primeš v roke, nobeden ni lažji od 15kg. Tu pa sta še voda, prah. Naše delo je umazano. Od zaščitne opreme zahteva predpasnik, rokavice in škornje. Vsak pa ni pripravljen na to« mi pove gospod Janez. Njihovi izdelki so unikatni, nič ne delajo na zalogo. Osredotočeni so na željo stranke in kvalitetno izdelavo. Naročila tako kar ne nehajo prihajati. Večino svojih izdelkov in storitev prodamo v tujino, kjer je tovrstno delo bolj cenjeno in vrednoteno.

Danes so v podjetje vpeti vsi domači. Osem jih je in vsak ima svojo vlogo. Boštjan je podjetje po očetu prevzel pred 10-imi leti. Uspešno ga vodi ob pomoči svoje razširjene družine in zaposlenih, ki jih je okoli 20. Tudi njegov cilj je razvoj in širitev podjetja naprej, da bi čim bolj uspešnega nekoč lahko predal generaciji za seboj. Zdi se, da je za vse glavna motivacija družina – ta, ki je tu, in tista, ki se še razvija, prihaja… Da, tu je doma trdo delo. A tudi odločenost, da bodo skupaj premagali še tako zahtevne izzive. Na koncu jim lahko le čestitam za 35-letno vztrajnost, delavnost, pripadnost. In zaželim vse dobro tudi v prihodnje.

Avtorica: Marija Martinčič Bauman