Gozdno gospodarstvo Novo mesto, d. d., je letošnji prejemnik nagrade Zlati ključ za 45 let dela v obrti.

Članstvo Gozdnega gospodarstva v obrtni zbornici je vezano na delovanje vrtnarije in cvetličarstva, saj njihova osnovna dejavnost ni del dejavnosti v okviru Obrtno-podjetniške zbornice. Seveda pa so se vse njihove dejavnosti ves čas  neločljivo prepletale, pod enotnim vodstvom in s skupnimi organizacijskimi in operativnimi cilji ter načini delovanja.

O sedanjem, predvsem pa o delu v teh 45 letih, smo se pogovarjali s sedanjim direktorjem, gospodom Ladislavom Pavcem, dosedanjim direktorjem, gospodom Andrejem Kastelicem in nekdanjim vodjo Službe urejanja, gospodom Andrejem Pečavarjem.

Z direktorjem gospodom Pavcem, sva se pogovarjala kar v cvetličarni, ob kateri je tudi sedež Gozdnega gospodarstva. V hladnem sončnem dopoldnevu je bilo opaziti živahno dejavnost, saj sta vrtnarija in cvetličarna tudi v teh razmerah lahko odprti, ljudje pa to vsestransko, tudi na dogodke vezano dejavnost potrebujejo. Tudi v rastlinjakih je bilo veliko posajenega cvetja in lončnic, ki potrebujejo stalno, vsakodnevno skrb. Če nas ne bi mraz opozarjal, da je zima, bi nas množica cvetov okoli nas skoraj popeljala v pomlad.

Gospod Ladislav Pavec je povedal, da je še posebej v trenutnih razmerah dela ogromno, tudi odgovornost je velika, prihodnost pa za vse negotova, kljub temu pa se je treba truditi na vseh področjih, saj so njegova odgovornost tako podjetje, ki ga vodi, vsi v njem zaposleni, in nenazadnje gozd, ta živa struktura, ki raste, diha, se spreminja in napreduje uspešno le ob primerni skrbi in oskrbi.

Pogled v zgodovino pa je prepustil svojima sogovornikoma, ki sta dolga leta soustvarjala dejavnost Gozdnega gospodarstva.

Gospod Andrej Pečavar je pojasnil, da se je dejavnost Vrtnarije in cvetličarstva na sedanjo lokacijo ob Težki vodi preselila iz Ločne v sredini sedemdesetih let, saj se je v Ločni pričenjala gradnja novega blokovskega naselja, med Novomeščani popularno imenovanega Plava laguna.

Več o delu te enote pa je povzel gospod Kastelic. Vrtnarstvo in cvetličarstvo je med ljudmi najbolj prepoznaven in tudi priljubljen del dejavnosti Gozdnega gospodarstva. Sestavljena je iz dveh vsebinskih enot, proizvodnje in trgovine. Proizvodnja se odvija v sodobno računalniško vodenem matičnem steklenjaku in 17 rastlinjakih na Smrečnikovi 45, medtem ko se trgovinski del odvija na 3 lokacijah: v Novem mestu na Smrečnikovi 45 je največji vrtni center, ki se lokacijsko povezuje s proizvodnim delom, v Straži je manjši vrtni center in v Srebrničah cvetličarna pred vhodom na pokopališče. Pomembno je tudi, da ima vrtni center na Smrečnikovi lastno vrtino vode z zmogljivostjo 4l/s in kotlovnico na biomaso z močjo 1MW, ki omogoča ogrevanje tako steklenjaka, vseh rastlinjakov, poslovnega objekta ter z daljinskim toplovodom tudi dela Smrečnikove ulice.

Proizvodnja obsega sezonske balkonske rastline, okrasne trajnice za gredice, nekatere lončnice, cvetje za rezanje, zelenjavne sadike in zelenjavo za svežo prodajo. Vrtna centra ponujata kupcem vse, kar potrebujejo za delo na okrasnem ali uporabnem delu vrta ter sezonsko dekoracijo doma. Prav tako ponujajo sveže cvetje in izdelke iz cvetja za vse priložnosti. Strankam je nudena celovita rešitev za okrasni vrt, z domačo proizvodnjo nekaterih rastlin, izjemno širokim izborom drugih okrasnih rastlin, kot tudi urejanjem po potrebi in željah naročnikov. Spremljajo vse modne smernice, imajo svoj lasten uvoz rezanega cvetja, trajnic, drevesnic, lončnic,  dodatkov za dom in okrasnih loncev. V delu pa je tudi odprtje naše lastne spletne trgovine www.vrtnarski-center.si.

Enota ima usposobljeno tudi ekipo za višinsko obrezovanje in odstranjevanje nevarnih dreves.

Z lastno proizvodnjo zelenjave (solata v zimskem času in plodovke v poletnem času) vnaša v okolje dodano vrednost in kvalitetno hrano, ki je na voljo lokalnim skupnostim. Ta prodaja se v zadnjem obdobju povečuje, še posebno se je povpraševanje povečalo v času epidemije Covid-19, ko je enota celo povečala prihodke v primerjavi z preteklim obdobjem.

Seveda pa je to le del dejavnosti Gozdnega gospodarstva, s katerim sta se oba naša sogovornika seznanila še med dijaškim in študentskim delom, ki je imelo na gospoda Kastelica še prav posebej usoden vpliv. »Ko sem kot gozdarski tehnik po maturi opravljal počitniško prakso v GGE Soteska, s trdno odločitvijo, da se zaposlim, me je takratni revirni gozdar prepričal, da naj grem študirat, in takrat sem v oktobru komaj še ujel zadnji rok vpisa na fakulteto.« Kako drugače bi se njegova poklicna pot lahko takrat obrnila. Po končanem študiju se je na GG tudi zaposlil in deloval v različnih službah, dokler ni leta 2003 prevzel vodenje kot direktor. Na tej funkciji je ostal do upokojitve v juniju 2020. V tem času je bilo ogromno sprememb tako na zakonodajnem in organizacijskem področju, kot tudi pri strokovnem delu.

Oba Andreja se najraje spominjata dela na terenu, ko sta podolgem in počez prehodila široko delovno območje in, kot pravi g. Pečavar, je »celotno območje dodobra spoznal, stal na vsakem hribu in prebredel vse potoke in jarke. To je bil čas sicer zelo napornega dela, pogostih nadur, tudi nevarnosti – a vendar najlepši del službovanja, tudi nekoliko romantičen in pustolovski.«

Kasnejše delo v pisarni je bilo seveda bistveno drugačno, s seboj nosilo nove zadolžitve in odgovornosti ter drugačne izkušnje.

Andrej Kastelic: »GG Novo mesto je bilo skozi celotno obdobje kot družbeno odgovorno podjetje močno vpeto v lokalne skupnosti, na področji, na katerih je izvajalo svoje dejavnosti, kot tudi na kulturnem, športnem in tudi humanitarnem področju, predvsem pa je odgovorno sodelovalo pri aktivnostih, ki so jih zasebni lastniki izvajali pri izboljšanju pogojev gospodarjenja v njihovih gozdovih. Seveda se je podjetje glede na velikost in svojo uspešnost povezovalo tudi širše tako z inštitucijami v lokalnem okolju kot tudi v Sloveniji, na strokovnem področju pa tudi z gozdarskimi subjekti izven Slovenije.

V času najširšega delovanja je bilo na GG zaposlenih skoraj osemsto delavcev, kasneje pa se je to število ob raznih reorganizacijah neprestano zmanjševalo; vodstvo se je vedno trudilo, da bi se to zgodilo na tem bolj mehek način.

V preteklosti je bilo za delavce zelo dobro poskrbljeno, poleg  »za takratne razmere dobrih plač (osebni dohodek se jim je reklo), je bila velika skrb in odgovornost varno delo, ustrezna in kvalitetna oprema, zdravje in dobro počutje delavcev. V treh kuhinjah so se kuhale tople malice za vse zaposlene, za gozdne delavce se jih je vozilo na delovišča, režijski delavci pa so imeli v vseh obratih jedilnice. Za dopustovanje zaposlenih je bilo poskrbljeno v lastnih kapacitetah – domu v Novem gradu in številnih apartmajih v letoviščih na obali in v Bohinju. Skratka, to je bila skrb za zaposlene, kot je danes ni več.« (A. Pečavar)

Naš prispevek je prekratek za vse zanimivosti, ki so jih naši sogovorniki delili z nami, saj je bilo dogajanja v vseh desetletjih na vseh področjih res veliko.

Seveda pa se nismo mogli izogniti trenutni situaciji, ko se zaradi virusa vse spreminja. Tako svoje razmišljanje povzame g Kastelic: »Ravno v času epidemije je lahko gozd eden od zelo pomembnih prostorov, kamor se lahko odpravijo naši državljani, ravno tako v času stisk, stresov je gozd eno od tistih okolij, ki pomirja in nam omogoča tako sprostitev kot tudi opazovaje življenja na nekoliko drugačen, bolj umirjen način. Glede na to je zelo pomembno, kako se z gozdovi upravlja, gospodari, kar lahko usmerjajo le strokovnjaki, ki imajo dovolj široka znanja in tudi izkušnje, ki se jih pridobiva ob spremljanju razvoja gozda.

G. Pečavar pa doda: »Gozd je naš najbolj ohranjen in najnaravnejši biotop in tudi učilnica narave in življenja v njej. Tudi oziroma predvsem zaradi izrazito sonaravnega gospodarjenja, ki je v tem prostoru prisotno že stoletje in več. In najbolje ohranjeni so ravno bukovi in jelovo bukovi gozdovi, ki jih je pri nas največ. Zato je gozd upravičeno sinonim za svobodo in svež zrak, vedno dostopen vsem.

Kot tak predstavlja zatočišče, v katerem radi poiščemo mir in sprostitev. Daljša druženja z njim pa vzbudijo občutke prvobitnosti in neomejene svobode v vseh dnevnih in letnih časih. Zaveš se svoje majhnosti in minljivosti ter brezčasnosti in veličastnosti narave. In tudi tega, da je tako prav. In naj tako tudi ostane.«

In s temi lepimi mislimi se je naše potovanje od cvetličarne do gozda in nazaj ter skozi 45 let uspešne poti Gozdnega gospodarstva Novo mesto zaključilo.

Avtorica:  Vesna Šteblaj