Ob 30-letnici delovanja podjetja in jubileju smo se pogovarjali z g. Antonom Goršetom in sinovoma, ki nadaljujeta pred tremi desetletji začeto dejavnost.

Anton Gorše iz Dolenjskih Toplic je pot avtoprevoznika začel kot voznik v enem izmed takratnih prevozniških podjetij. Leta 1990 je zbral pogum in stopil na samostojno pot kot podjetnik z malim kamionom TAM. Zapustiti »varen« pristan ter se podati na samostojno pot nikoli ni enostaven korak. Vozil je praktično noč in dan, da je lahko odplačal kamion in pridobil zaupanje naročnikov. Nikoli ni rekel »NE«, tudi med vojno, ko je bila situacija res kritična, je vedno nekako našel pot. Na začetku je nekaj let vozil sam, nato pa se mu je pridružil še starejši sin, danes pa ima podjetje 10 prikoličarjev, do konca leta 2020 jih bo v floti 11 vozil in 14 zaposlenih. Podjetje se ukvarja tako s prevozništvom kot z logistiko, približno 40% posla opravijo pogodbeni prevozniki. V preteklosti je bila glavnina posla med Slovenijo in Srbijo, danes opravljajo prevoze skoraj po celotni bivši Jugoslaviji ter vse do Grčije, Romunije in Bulgarije.

Anton je v svoji karieri naletel na vzpone in padce, a z vztrajnostjo, odrekanjem in pogumom je dosegal lepe rezultate. Vsa ta leta mu je bila družina v veliko podporo. Februarja 2020 se je upokojil in vodenje podjetja prepustil sinovoma, ki sedaj uspešno vodita družinsko podjetje naprej.

Kateri so bili vaši največji izzivi, s katerimi ste bili soočeni?

Ko se odločiš za samostojno pot izbereš s tem drug način življenja. Praktično nisi nikoli na dopustu in se delovnik spremeni v dosegljivost 24 ur na dan ter 7 dni v tednu. Anton je bil na svoji podjetniški poti soočen z veliko izzivi. Leta 1991 vojna za samostojno Slovenijo ter leta 1999 vojna v Srbiji. Vmes še finančna negotovost, visoka inflacija, boj za dovolilnice in huda finančna kriza v letih 2008 – 2010 ter v zadnjem letu še problematika z migranti. Vse to so skupnimi močmi in vztrajnostjo uspešno prebrodili in skozi vse krize odšli kot zmagovalci. Tu bi poudarili mačehovski odnos države do prevozništva. Praktično država ne pomaga nič, bodisi, ko govorimo o dovolilnicah, čakalnih dobah ali pa migrantih. Za vse moraš praktično biti sam in se sam znajti po svojih močeh.

Kaj po vašem mnenju predstavlja največji izziv pri vodenju podjetja?

Največji izziv pri vodenju podjetja je najti kompromis med željami delavcev in vodje. Vsak stremi za nekimi svojimi ideali, ki jih je težko uskladiti. Potrebno je najti neko srednjo pot, ki bo na koncu dobra za vse deležnike. Lažje je to zapisati, kot izvršiti. Včasih zaposleni ne vidijo, koliko truda je vloženega v logistiko in optimizacijo potovalnih poti, da je praznih kilometrov čim manj. Koliko »slabe« volje naročnikov mora vodja umiriti in hkrati ne prenesti na voznike in jih čim manj obremenjevati, da lahko svoje delo opravijo kvalitetno in so umirjeni na poti. Drugi vidik pa je usklajevanje poslovnega življenja z osebnim, slednji velikokrat trpi na ta račun.

Katere vrednote so tiste na katerih temelji uspeh vašega podjetja?

V ospredje bi postavil poštenost, delavnost, pravičnost in priznanje za opravljeno delo. Vse to je skupek, na katerem temelji naše podjetje. Brez delavnosti ni nič, potrebno je delati, delati in še enkrat delati. Žal nič ne pade iz neba. Ravno tako moraš biti v poslu pošten, seveda včasih zaradi tega potegneš »krajšo vrvico«, vendar na koncu si vedno primerno poplačan za to. Moraš pa biti tudi pravičen do zaposlenih, jim biti hvaležen ter jih tudi pohvaliti oziroma nagraditi za uspešno opravljeno delo.

Kaj odlikuje vaše podjetje? Kaj menite, da je vaša glavna prednost?

Vztrajnost, delo, odrekanje. Nikoli v življenju se ne smeš vdati in se prepustiti toku. Nekoč je nekdo rekel »s tokom gredo samo mrtve ribe« in to se mi je vtisnilo v spomin. Pogosto je potrebno plavati proti toku, tako dobiš na moči in odpornosti. Seveda to ni najlažje vendar se izplača. V našem podjetju že od nekdaj cenimo delavnost in sem tudi jaz in družina vzor ostalim. Naša prednost je, da gradimo dolgotrajne poslovne odnose z našimi naročniki po drugi strani pa cenimo naše zaposlene. Nikoli v zgodovini podjetja nismo zamudili z izplačilom plač in k temu stremimo tudi vnaprej! Le tako lahko pridobiš kvalitetne zaposlene, ki bodo dobro opravljali svoje delo in bili hkrati zgled med vozniki in tudi izjemna dodana vrednost za podjetje.

Kako menite, da sedanja nastala globalna kriza, zaradi epidemije vpliva na vaše poslovanje, širitev vašega podjetja, iskanje novih kupcev in priložnosti?

V krizah se vedno najdejo zmagovalci. Vse dosedanje krize smo uspešno prebrodili in odšli iz njih kot zmagovalci. Zakaj? Ker vztrajamo, smo odločni in se ne bojimo. Ves čas iščemo rešitve. V letošnjem letu se je podjetje statusno preoblikovalo iz s.p. v d.o.o. in hkrati sta vodenje prevzela sinova. Tako sta tudi onadva začela podjetniško pot s prvo »krizo«, ki jo nihče ni pričakoval v taki obliki. V prvem valu je bila situacija kar kritična in nihče ni vedel, kaj nas čaka – popolno zaprtje države, tovorna vozila v konvojih, upad prodaje… Vse to se je odrazilo na našem poslovanju, vendar se sinova nista vdala, jaz pa sem jima ves čas stal ob strani in jima poskušal deliti nasvete iz preteklih kriz. Še več časa sta namenila poslu in delu ter negovala odnose z obstoječimi kupci. Med tem so se pojavili tudi novi, saj so nekatera podjetja klonila pritiskom epidemije. Leto bomo zaključili z odličnim poslovnim rezultatom in seveda za to je bilo potrebno res garati. Kot pravijo »na mladih svet stoji«, s čimer se popolnoma strinjam, saj imajo drug pogled, veliko energije in predanosti.

Kje vidite vaše podjetje čez 5 let ob novem jubileju?

Čez 5 let bova oba z ženo uživala v sadovih, za katere sva delala, se odrekala in borila celo življenje, otroci pa se bodo borili naprej in prepričan sem, da se bo tudi čez 30 let še govorilo o Gorše Transportu, o uspešnem družinskem podjetju, tako kot danes.

Morda še vaša zaključna misel, kaj bi želeli sporočiti bralcem?

»Brez muje se še čevelj ne obuje«, ta rek mi je nekako blizu in če želiš uspešno prebroditi vse izzive, ki se pojavljajo na poslovni poti, enostavno moraš biti vztrajen, močan in odločen ter slediti postavljenim ciljem in viziji. Nikoli ne rečemo, da imamo »probleme« ampak imamo »izzive« in tako se tudi ravnamo. Soočamo se z izzivi, ki nam jih prinaša vsakdanjik.