Letošnji program našega druženja smo pričeli s krajšim poučnim izletom v Mirno Peč in mesec kasneje še na Kočevsko.

Za prvi izlet v Mirno Peč smo se  odločili na zboru članov, ker nismo našli teme za izvedbo predavanja. Tako se je v sredo, 17. aprila 2019, ob pod devetih dopoldne, 40 članov odpeljalo v Mirno Peč na ogled muzeja Lojzeta Slaka. V muzeju nam je bila predstavljena življenjska in poklicna pot glasbenika Lojzeta Slaka, z ogledom video posnetkov, slik, plošč in Lojzetove harmonike. V drugem delu je bila razstavljena  pesniška zbirka Toneta Pavčka, ki  še ni dokončana. V zgornjem delu muzeja  nam je bila predstavljen interaktiven paviljon  »Čebelji svet«, ki simbolizira čebelje celice, združene v satovju. Nato smo se odpeljali še v Šentjurij na Dolenjskem, rojstni kraj  Toneta Pavčka,  kjer so krajani uredili paviljon, v katerem so shranjene njegove knjižne in pesniške zbirke. Ogledali  smo si tudi video film  njegove življenjske poti. Po teh ogledih smo si privoščili kosilo in nato  opravili  nazaj v  Novo mesto.

Izlet je bil krajši, saj smo bili že okrog 14. ure doma. Bil pa je  zanimiv, saj smo zopet izvedeli nekaj novega.

Na naš drugi letošnji  dogodek,  izlet na Kočevsko, pa smo se odpravili  v sredo, 22. maja 2019. Po programu, ki nam ga je posredoval  Zavod Kočevsko, smo se najprej ustavili v Kočevski Reki na krajšem postanku za kavico in počakali vodičko. Ta nam je predstavila zgodovinsko kulturno in naravno dediščino Kočevske Reke, ki je dolgih 50 let veljala za zaprto območje in bila širši javnosti nedostopna.

Nato smo se razdelili v dve skupini. Ena skupina je šla peš po Orlovi poti, ki predstavlja naraven rezervat, namenjen paru orla belorepca. Prvi skupini je bilo dano, da so ga tudi videli. V tem času pa se je druga skupina v  dveh kombijih odpeljala na ogled skrivnostnega bunkerja Škrilj.  Ta po desetletjih odpira vrata hodnikov, ki so burili domišljijo ljudi. Tu nas je počakal vodič in nas popeljal po skrivnostnih hodnikih – rovih. Bunker je bil narejen po drugi svetovni vojni in to zelo kvalitetno; z električno napeljavo, prezračevanjem, ogrevanjem, ki vse deluje brezhibno,  je pa tudi odlično vzdrževano. Poleg hodnikov – rovov  smo videli le delno opremljeno kuhinjo, sobo za zaposlene, telekomunikacijsko sobo,  sanitarije, strojnico in zasilni izhod.  

Nato  sta skupini zamenjali oglede. Med zamenjavo skupin smo bili postreženi z lokalno predelanimi in pridelanimi suhomesnatimi izdelki  in siri. Po ogledih smo se odpravili na kosilo na kmečki turizem, nato pa še na ogled gradu Kostel. Grad je po dolgih letih delno obnovljen in ga še obnavljajo. Gre za drugi največji grajski kompleks v Sloveniji. Vodnica nam je predstavila zgodovino gradu, ker pa je deževalo smo se kar hitro odpravili na avtobus in domov. Tudi ta izlet je bil zanimiv.

Udeleženci obeh izletov so bili zadovoljni in so predlagali, da podobne izlete v okolico organiziramo tudi  prihodnje leto. Ugotovili smo, da marsikdaj tudi svoje bližnje okolice ne poznamo. Včasih res ni potrebno, da gremo kam daleč, da se imamo lepo.

Brigita Ulčnik, predsednica Združenja upokojenih obrtnikov in podjetnikov